Kamorkoli greva (ali gremo) v Italijo, smo navdušeni. Bologna je bila že nekaj časa na najinem spisku, ko pa sva (kulinarično) reportažo o tem čudovitem mestu prebrala v Jamie Magazinu, je v trenutku padla odločitev. Za otroke ‘babi servis’, za mami in očija pa romantičen vikend v Bologni. Lani prvič, letos že drugič … Zakaj nama je tam tako všeč?
Hrana …
Na vprašanje, zakaj prav v Bologno, je odgovor preprost: ker je Bologna srce province Emilia Romagna, ki velja za kulinarično srce Italije. In tam se res dobro jé! Simpatične trattorie najdeš na vsakem koraku in v vsaki od njih ti postrežejo slastne testenine in druge dobrote … Pred večerjo pa je seveda obvezen kozarček aperola, negronija, sbagliata ali kakega drugega koktejla. Nekaj posebnega so tudi delikatesne prodajalne v centru mesta – v ozkih uličicah jih je ogromno, vsaka od njih pa ima tudi mizice, kamor se lahko usedeš in si privoščiš krožnik sirov in mesnin, vse skupaj pa poplakneš s kozarcem odličnega vina.

Ker sva brez otrok, ponavadi doooolgo spiva, potem pa si privoščiva takle zajtrk.

Aperol in negroni za aperativ … potem pa na večerjo

Dve izmed jedi, ki so značilne za Bologno – ‘tortellini in brodo’ in ‘tagliatelle al ragu’

Brez sladice ne gre!

Good food = Bologna!
Šoping …
Kot na vsakem koraku najdeš dobro hrano, je tudi trgovin malo morje. Od klasičnih H&M-ov, Terranov in podobno do malo bolj posebnih butikov, kjer resnično najdeš vse mogoče … In medtem, ko je Tadej nakupoval parmezan, mortadelo in pršut, sem si jaz kupila nove kavbojke, dve majčki, troje čevlje … Pa seveda tudi na tamalčka nisva pozabila, saj se seveda ne spodobi priti domov brez darilc. Nujna postojanka v Bologni je tako tudi Disney Store!

Tadej je zapravljal za hrano …

… jaz pa za cunje 🙂

Na Juno in Maja pa seveda tudi nisva pozabila!
Energija …
Staro mestno jedro je zelo lepo, polno impozantnih stavb – med največje znamenitosti pa sodita dva stolpa (Le due torri), ki sta ostala izmed mnogih stolpov, ki so nekoč krasili Bologno. Mesto je znano tudi po arkadah, ki jih je v strogem centru slabih 40 kilometrov, v celotnem mestu pa seveda še več. Kar je zelo praktično, ko dežuje, saj dežnika skorajda ne potrebujete.
Sicer pa je Bologna univerzitetno mesto, ki kar vrvi od življenja. Mladi in stari se ob večerih sprehajajo po mestnem jedru, ki ga zaprejo za promet, klepetajo ob kozarčku vina, poslušajo številne ulične glasbenike in videti je, da preprosto uživajo. In tudi zato ima Bologna neko posebno energijo, zaradi katere sem prepričana, da se bova tudi midva tja še vrnila.

Značilne arkade

Razgled iz enega od dveh stolpov