Lanzarote – nekaj za vsakogar

Kanarski otoki so nas »klicali« že dolgo. Večkrat sva s Tadejem razmišljala o njih, pa se kar nekako nisva mogla odločiti, da bi šli. Potem se je z otoka Lanzarote vrnil prijatelj in mi pokazal slike. Odločitev je bila sprejeta skoraj v trenutku.

Dobra stran tega, da potuješ nekam, kjer je že bil nekdo, ki mu zaupaš, je, da nimaš veliko dela z iskanjem prenočišča in podobnega. Prijatelj Peter mi je priporočil apartmaje (za deset dni smo odšteli 300 evrov, bivali pa smo v velikem apartmaju s spalnico, ogromno dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico in teraso) in rent a car (za deset dni neverjetnih 130 evrov). Še skok na Ryanair.com, pa smo šli.

Slaba stran potovanja je bila, da smo leteli iz Bologne in to ob šestih zjutraj. Kar pomeni, da smo iz Ljubljane štartali okoli polnoči in to je bilo precej naporno, sploh zame, ker rada spim, pa še v sedmem mesecu nosečnosti sem bila. Ko smo prispeli na letališče, je bilo tam vse še zaprto in ni bil prav prijeten občutek, ko ves zaspan ob pol petih zjutraj čakaš, da boš prišel vsaj do kake kavice. Juno, ki je bila takrat stara dobri dve leti in pol je vse skupaj odlično prenesla. Ko smo prileteli na cilj, smo na letališču dvignili avto in se odpeljali v Costa Teguise, ki je bila naslednjih deset dni naš dom oziroma izhodišče za raziskovanje otoka. 

Ogledali smo si večino znamenitosti, nekaj pa smo jih pustili še za naslednjič. Med drugim smo videli:

Teguise – ljubko vasico v notranjosti otoka, kje smo si privoščili slastno kosilo in se sprehodili po nedeljski tržnici, ki nas je navdušila (vsako nedeljo od 9-h do 14-h).

DSC_0169

Plažo Famara, ki je znana po tem, da na njej uživajo surferji in je temu primerno vetrovna. Vseeno smo uživali v plezanju na peščene sipine in dričanju z njih.

DSC_0207

Glavno mesto Arrecife, ki je sicer simpatično, ampak nič posebnega. Sprehodili smo se do trdnjave, mami si je privoščila malo šopinga, princeska pa je uživala na veliiikem igrišču v mestnem parku.

DSC_0152

Mestece Playa Blanca, ki je precej turistično, a ljubko. Na južnem delu, kjer se nahaja, je bilo v času našega bivanja tudi najtopleje in najbolj sončno, tako da smo si privoščili tudi malce uživanja na plaži (Tadej pa je celo zaplaval v morju).

DSC_0840

Jardín de Cactus – ogromen nasad kaktusov, ki je navdušil vse tri. Kaktusi vseh mogočih oblik in velikosti so res nekaj posebnega in vredni ogleda.

DSC_0393

Jameos del Agua – nekakšno vulkansko jamo, ki jo dopolnjujejo podzemni tuneli, znotraj pa so postavili bazen, bar, restavracijo in manjši muzej.

DSC_0541

Razgledno točko Mirador del Río, ki se nahaja na najbolj severnem delu otoka in nudi čudovit razgled.

DSC_0703

Nacionalni park Timanfaya, kjer se z avtobusom odpelješ po ozkih poteh mimo velikanskih vulkanskih kraterjev in si v tamkajšnji restavraciji lahko privoščiš ribe ali meso, pečeno na vročini, ki prihaja iz notranjosti zemlje.

DSC_0768

DSC_0725

Cueva de los Verdes oziroma Zeleno jamo, kjer te vodič pelje skozi podzemne tunele. Zanimivo, a z našo Postonjsko jamo se ne more primerjati.

DSC_0939

Fundación César Manrique – izjemno hišo umetnika Césarja Manriqueja, ki je zgrajena v petih vulkanskih podzemnih »mehurjih«.

DSC_1005

Še namig: vse večje znamenitosti so seveda plačljive, a če hkrati kupiš vstopnice za dve, tri ali več izmed njih, je zadeva cenovno precej ugodnejša.

DSC_0579

PLUSI

  • Otok nas je navdušil, saj je ogromno za videti, izven sezone pa tudi ni preveč turistov oziroma ne morem reči, da je preveč skomercializiran. Je tudi relativno majhen in zato z avtom odlično obvladljiv.

  • Cene so nizke – naješ in napiješ se lahko za manj denarja kot doma, pivo je skorajda zastonj.

  • Bili smo v super apartmaju, v odličnem delu mesta, kjer smo imeli minuto do prvih restavracij in lokalčkov, pet minut do plaže in minutko do najbližje trgovine, v kateri smo vsak dan nakupili vse za zajtrk ali večerjo, kosili pa smo večinoma zunaj. Edina slaba stran apartmajev http://www.apartamentosnazaret.com, je, da vode v bazenu ne ogrevajo, kar pomeni, da v njem plavajo le najbolj pogumni.

  • Vsekakor je bilo super tudi to, da smo imeli v okviru apartmajev tudi pralni stroj, saj smo s seboj optimistično vzeli malce premalo toplih oblačil in smo jih morali v času našega bivanja tudi oprati, če nismo hoteli okoli hoditi umazani.

MINUSI

  • Imeli smo strašno smolo z vremenom. Potovali smo za prvomajske praznike in večji del Evrope (tudi tam, kjer je načeloma lepo vreme – na primer Kanarski otoki, Madeira itd.) je zajel nek hladen val, tako da smo veliko časa preživeli v vetrovkah namesto v kopalkah.

  • Zame osebno je minus Kanarcev tudi dejstvo, da je morje tam precej hladno, saj se tudi poleti menda ne segreje preveč.

Obožujem London!

V London sem se zaljubila na prvi pogled (pardon, obisk). Prvič sem ga obiskala službeno in že po približno eni uri sprehajanja po tamkajšnjih ulicah, sem poklicala svojega dragega in mu rekla: »Komaj čakam, da prideva skupaj sem! Boš videl, všeč ti bo!« In sva šla. In mu je bilo. Od takrat sva London obiskala skoraj vsako leto in ko sem postala mamica, sem čakala samo na to, da bo moja dojenčica dovolj velika, da to čudovito mesto spet obiščem.

DSC_0566

Nadaljujte z branjem

Naj vas očara Valencia

Bilo je enkrat proti koncu zime, ko sva s Tadejem sanjarila o toplih krajih … Ker sva si zaželela malce poležavanja in uživanja na sončku, sva sklenila, da se za spremembo podamo ‘ležat na plažo in delat nič’. Poklicala sva turistično agencijo in rezervirala super hotelček na Severnem Cipru in čakala na datum odhoda. Ampak …

DSC_0057

Nadaljujte z branjem

V Egipt z dojenčico

Ko se je Juno rodila, sem takoj začela razmišljati, kdaj in kam bomo prvič skupaj odpotovali in odločili smo se, da jo bomo mahnili v Egipt. Moja pupa je bila takrat stara osem mesecev in zdelo se mi je, da sem kot mami pripravljena na tak ‘podvig’.

Nekaj časa smo se odločali, kam bi šli, tuhtali, katera od dveh ‘klasičnih’ izbir – Sharm El Sheikh ali Hurgada – je bolj primerna, potem pa sem v klepetu s prijateljico izvedela, da oni že dolga leta hodijo v Dahab na Sinajskem polotoku. Malce umaknjen je in veliko manj turističen (kar nam zelo ustreza), ampak njim je zelo všeč, je rekla. Priporočila mi je tudi hotel in ker se mi je zdela zadeva super, smo se tudi mi odločili za to varianto. Potovali smo za prvomajske praznike, ko je bilo vreme že zelo poletno in prav prijalo je, da nas je ves čas hladil vetrič, ki tam stalno pihlja. Poleti – julija in avgusta je po mojem mnenju tam že prevroče, zlasti za najmlajše.

DSC_0023

Princeska prvič na letalu

Ko smo se vkrcali na letalo, je bilo moji deklici seveda vse zeloooo zanimivo in ko smo vzletali, sem ji ponudila dudo (da bi uravnavala pritisk v ušesih), ki jo je seveda takoj vrgla iz ust, pa tudi dojiti se ni želela (flaške pa tako ali tako nikoli ni marala). Ampak na srečo težav s pritiskom ni bilo, ves let pa je odlično prenesla. Tik pred pristankom je zaspala, a se je kmalu zbudila, ko smo se vkrcali v kombi, saj nas je čakala še skoraj dveurna vožnja v Dahab.

Hotel Swiss Inn Resort( http://www.swissinn.net/dahab/) nas je navdušil na prvi pogled, saj je čudovito urejen in vse naokrog se bohotijo lepi vrtovi. Hrana je več kot odlična, v restavraciji je tudi dovolj otroških stolčkov, da najmlajši udobno jedo. Na plaži so hotelski ležalniki in senčniki (mimogrede, prva vrsta naj bi bila ‘rezervirana’ za družine z otroki), prav vsi, ki so tam zaposleni, pa so strašansko prijazni (zlasti do otrok).

 

DSC_0074

DSC_0123

Vsi zaposleni so zelo prijazni in obožujejo otroke.

Večino časa smo preživeli kar na plaži, saj se za razne fakultativne izlete z dojenčico nisva odločila, dvakrat pa smo šli tudi v mesto Dahab, ki je od resorta oddaljeno nekaj kilometrov.

DSC_0343

 

DSC_0338

Sprehod po Dahabu

Kot nalašč se je moja punčka 14 dni pred odhodom naučila sama posesti iz ležečega položaja (zelo sem se držala navodila pediatrinje in je nikoli nisem sama posedala), tako da se nam je to odlično ‘poklopilo’, da je potem v Egiptu lahko uživala sedeč na mivki in se igrala z gumijastimi živalicami. Z vodo smo ji napolnili tudi bazenček, v katerem se je voda prijetno ogrela, nekajkrat na dan pa smo šli malce zaplavat tudi v hotelski bazen.

DSC_0126

DSC_0205

DSC_0133

 

V sklopu resorta je tudi otroški kotiček, kjer dnevno pripravljajo animacije za večje otroke, za najmlajše pa so na voljo igrala in gugalnice. Prav poseben dan za najmlajše je bil, ko so v sklopu egipčanskega večera na plažo pripeljali kamele in tudi moja hči je z zanimanjem opazovala to veliko žival.

DSC_0307

DSC_0455

NEKAJ NASVETOV ZA MAMICE:

Ko klepetamo o Egiptu, me večina staršev sprašuje, kaj s hrano, saj so tamkajšnji kraji znani po tem, da turisti pogosto dobijo prebavne motnje. Sama sem s tem namenom večino hrane za hči vzela s seboj. Imeli smo lonček, ki se priklopi na elektriko in v njem zavre vodo in tam sem ji za zajtrk ali večerjo zavrela vodo za kašice, ki sem jih prinesla s seboj (pirino, riževo, ovseno), vsak večer pa sem z vrelo vodo tudi razkužila vse dude in lonček, iz katerega je pila. Pili smo seveda samo ustekleničeno vodo.

S seboj sem vzela tudi kupljene zelenjavne, zelenjavno-mesne in sadne kašice, ki so mi jih v hotelu brez težav pogreli, nekaj sadja (takšnega, ki se olupi), pa sem ji ponudila kar svežega. Ko zdaj pogledam nazaj, se mi zdi, da sem kar precej komplicirala in če bi se kasneje, z drugim otrokom ponovno odpravila tja, bi si zadevo še malce olajšala, a takrat se mi je zdelo, da smo vse skupaj prav super izpeljali!

DSC_0301