Kuba #4 (Trinidad)

Naša četrta postaja na Kubi in vsekakor ena lepših, je bilo mesto Trinidad. Ker je res luštno, je tam tudi malo več turistov in posledično so bile tudi sobe bolj zasedene, ampak smo na koncu našli sobo pri eni zelooooo prijazni družinici, kjer je Maj večino časa preživel na dvorišču, kjer se je igral z njihovo mucko.

00 Kuba8_ThinkstockPhotos-480408654

Nadaljujte z branjem

Kuba #3 (Cienfuegos)

Iz Viñalesa nas je pot vodila v dobrih štiristo kilometrov oddaljen Cienfuegos. Kar dolga je bila. Najprej smo se kake štiri ure vozili z mini busom, po kratkem postanku pa še tri ure s taksijem, v katerem smo bili mi štirje, dve Nemki, dva Angleža in taksist. Pa seveda vsa naša prtljaga in dve kolesi na strehi. Je bilo prav zabavno, sploh zadnjo urico, dve, ko so salso na radiu zamenjale ljubezenske pesmi iz devetdesetih in smo se vse punce v avtu ‘drle’ skupaj z Bon Jovijem in Mariah Carey.

Nadaljujte z branjem

Kuba #1 (Havana)

Na Kubo sem si želela že dolgo časa – enkrat sva imela s Tadejem celo že kupljene karte, pa sem potem zanosila z Juno in zaradi rizične nosečnosti sva potem potovanje odpovedala. Takrat mi je Marjan, pri katerem ponavadi kupim karte rekel: „No, boste šli pa kdaj kasneje v troje tja.“ Minilo je šest let in nismo šli trije, ampak kar štirje.

0038

Nadaljujte z branjem

GOOD je … nostalgija

Ko sem bila majhna, je moja pokojna mami uporabljala kremo Solea in vsakič, ko zavoham ta znani vonj, se spomnim na njene poljubčke. Jaz pa sem od malega nora na kremo Nivea in to svoje navdušenje sem očitno prenesla tudi na svojo princesko. Ko se je na morju packala s svojo najljubšo kremico in mi zraven resno razlagala: »Veš, mami, moja koža je utrujena od morja in od sonca, pa se moram mal namazat!« me je prav spomnila name v njenih letih.

FullSizeRender1

Mimogrede pa še zanimiv podatek: A ste vedeli, da krema Nivea letos praznuje že svoj stopeti rojstni dan? In da bi, če bi do zdaj prodane lončke Nivea postavili v vrsto, bi ta segala skoraj do Lune?

Carbonara po Tedijevo

Na poti s plaže smo vsi laaaaaaačniiiii … Še dobro, da Tedi skuha pašto en, dve, tri in pol ure kasneje, se že zadovoljno bašemo. Tole je recept za testenine a la carbonara malo drugače – mi jih imamo najrajši z bučkami in panceto in so res slastne! 

IMG_4701

Sestavine za dve lačni osebi (ali za nas štiri):

  • 250g svedrčkov, peresnikov ali kakih drugih testenin
  • 100g kraške pancete, ki smo jo narezali na koščke velikosti vžigalice
  • 2 žlici olivnega olja
  • 3 stroke česna, ki smo jih nasekljali na drobno
  • 1 večja bučka
  • 2 super sveža rumenjaka veselih kokoši (in nikakor ne kokoši iz baterijske reje)
  • 100 ml sladke smetane
  • debela pest ribanega parmezana (lahko uporabimo tudi sir grana padano ali pecorino)
  • debel ščep popra
  • sol

Najprej pripravimo omako, in sicer tako, da v skledi rumenjakoma primešamo sir, smetano in poper.

Bučko po dolgem prerežemo na četrtine. Vsaki četrtini odrežemo semena in jo narežemo na koščke velikosti svedrčka.

Segrejemo kozico z debelim dnom. Vanjo damo olje in panceto ter na srednjem ognju pražimo, dokler se panceta hrustljavo ne zapeče. Dodamo bučke ter pražimo približno eno minuto in nikakor dlje saj morajo bučke ostati hrustljave. Dodamo česen, dobro premešamo ter pražimo še približno 30 sekund, da česen lepo zadiši. Odstavimo z ognja, dodamo kuhane peresnike, ki smo jih skuhali al dente po navodilih proizvajalca in omako ter mešamo dokler omaka ne postane lepo gosta in kremasta ter se lepo oprime testenin. Če je omaka pregosta, dodamo še malo vode, v kateri so se kuhale testenine. Po potrebi dosolimo in postrežemo nestrpnim jedcem, ki so že malo sitni od lakote.

Še to: spomladi, ko je sezona špargljev, so take testenine odlične tudi, če bučke zamenjate s šparglji.