Odkar smo se vrnili z zadnjega potovanja, dobivam ogromno vprašanj, kako otroka funkcionirata na letalu oziroma med potjo. Pravzaprav me to veliko ljudi sprašuje vedno, ko povemo, da kam gremo in vedno, ko se vrnemo, zato sem se odločila temu nameniti eno objavo.

Včasih na letališču izgledamo kot kakšni ‘cigančki’, ampak vedno se imamo fino!

Sama pot je pač vedno najbolj ‘zoprna’ stran – že ko sem potovala sama, sem vedno komaj čakala, da pridem na cilj, z otroki pa je pač še malo drugače. Če sem prej v trenutku, ko sem se usedla na letalo vzela v roke knjigo ali si prižgala film, zdaj tega ne morem, ker moram biti pač nekakšen ‘animator’ oziroma me vedno kdo kaj sprašuje, nekaj rabi, z nekom je treba lulat, eden je lacen in drugi žejen … Ampak se da zdržat! Pot je še vsakič do sedaj minila brez večjih posebnosti, tudi takrat, ko sta bila res še zelo majhna (tudi takrat, ko smo potovali v New York in Maj še ni imel svojega sedeža, tako da je bil celo pot pri meni v naročju) in tudi takrat, ko smo potovali res dolgo (tudi več kot 30 ur). Trkam na les, da bo tako tudi v bodoče!

KAJ VZAMETA NA LETALO OTROKA?
Odkar sta Juno in Maj malo večja, imata s seboj vsak svoj nahrbtnik, v katerem so njune stvari, ki jih bosta potrebovala med letom in tudi na sami destinaciji. Sem nujno sodi seveda najljubša igračka za stiskanje, vsaj ena knjiga, barvice in kak zvezek, pa še kake male igračke. Če imate kakšne mini družabne igre ali kako igrico, namenjeno prav potovanjem, tudi super (mimogrede, odlično se obnesejo tudi karte).

KAJ VZAME MAMI NA LETALO ZA OTROKA?
Moja ročna prtljaga je, odkar imam otroka, precej velika torba, v katero stlačim vse živo:
– Čisto na dno gre vrečka z rezervnimi oblačili – poleg spodnjih hlačk, nogavičk, trenirke in majčke, je noter vedno tudi tanka bombažna kapica ali trak, ki pogosto pride prav, kadar se odločijo na letalu klimo prižgat na polno in je potem noter kakih 18 stopinj, poleg tega pa ti piha direkt na glavo.
– Ker oba moja tamalčka rada bereta, vedno vzamem na letalo tudi kakšne nove knjigice. Ko vidim, da imata že rahlo dovolj vsega, privlečem na dan knjigo, ki je še ne poznata in situacija je takoj rešena za kako uro.
– Odlično se obnesejo tudi kakšne knjigice, v katerih so naloge za reševanje, kake nalepke in podobno. Ravno zadnjič sem jih v knjigarni Felix našla po evro na kos in sem naredila kar malo zaloge.
– Škatlica s priboljški! Preden gremo na pot, napolnim prav posebno škatlo s priboljški, ki gre vedno z nami. Vanjo spravim zdrave prigrizke – kako suho sadje ali Majeve najljubše zdrave bonbončke (N.A!), seveda pa sodijo zraven tudi kakšni bomboni, čokolada ali piškoti, da se malo pocrkljamo.
– Tablica in slušalke! Čeprav sta najpogosteje zadovoljna tudi z risankami, ki jih predvajajo na letalu, imamo vedno s seboj tablični računalnik, na katerem lahko pogledata svojo najljubšo risanko ali odigrata kakšno igrico. Nujne so tudi slušalke, da ne motita ostalih potnikov.

–  Ostalo: k ostali ročni prtljagi sodijo še vlažni in suhi robčki, kar se tiče zdravil, pa je z nami termometer in kak paracetamol, za vsak slučaj, če bi sredi poti (ki včasih traja tudi 24 ur ali več) koga začelo kaj boleti, a na srečo teh težav doslej še nismo imeli.

Še en nasvet:
Če imate dolg postanek med dvema letoma (mi smo letos v Dohi čakali več kot sedem ur), se splača vnaprej malce pobrskati po internetu, če je na omenjenem letališču kakšen kotiček, namenjen otrokom. Ponavadi ga imajo in splača se ga obiskat, saj bo tako vaš postanek veliko lažji.

Sedem ur na letališču? Mala malca, če so na voljo takšna igrala in tobogani kot v Dohi!