Muzej iluzij je odprt že kar nekaj časa, ampak nekako sem želela, da bi ga obiskali skupaj in sem čakala, da bo Maj malo večji, da bo že malo bolj dojemal vse skupaj. Ko je bila Juno tja povabljena na rojstnodnevno zabavo od prijateljice, je domov prišla čisto navdušena in ker je kar naprej spraševala, če bomo lahko šli še skupaj, smo se vendarle odpravili.

Čeprav muzej ni ravno največji, smo se v njem zamudili kar nekaj časa, predvsem zato, ker iz najbolj zanimivih sob otroka kar nista želela. Pa še potem, ko smo pogledali že vse, smo se morali v nekatere vrniti še enkrat. Na primer v tole mavrično sobo:

Kaj nam je bilo najbolj všeč? Maju soba z ogledali oziroma Neskončna disco soba, Juno soba, kjer je bil Tadej pomanjšan, ona pa velika (Ames soba), jaz pa sem se povsem navdušila nad Vortex predorom, skozi katerega sem šla verjetno vsaj dvajsetkrat, tako noro je bilo. Gre za predor, skozi katerega hodiš in ker se vse okoli tebe vrti, imaš občutek, da hodiš postrani oziroma kot da boš padel, kar je seveda le občutek. Zanimivo je, da se je meni strašno vrtelo, Tadej pa te iluzije sploh ni občutil in medtem, ko sem se jaz smejala, ker sem imela občutek, da sem popila kak koktejl (ali tri!) preveč, se je Tadej smejal meni, ker mu ni bilo jasno, kako lahko hodim kot da sem pijana 🙂

Tadej je očitno malo bolj resne sorte in so mu bile najbolj zanimive foto iluzije. Pri teh si je dobro vzeti malo več časa oziroma imeti malo miru, tako da je bilo kar fino, da sva bila z otrokoma oba – da sem jaz z njima hodila iz sobe v sobo, on pa se je posvetil vsem iluzijam in prebral tudi razlage in opise ob njih.

Votel obraz Alberta Einsteina

Katera rumena je temnejša??

In katera črta daljša?

Je bilo zabavno? Nam zelo! Na kak turoben zimski dan se le odpravite pogledat 🙂