Glede na to, da je v imenu najinega bloga tudi FOOD, torej hrana, verjetno ni potrebno poudarjati, da s Tadejem obožujeva dobro hrano. Mehika naju v tem pogledu nikakor ni razočarala.

Na potovanjih rada poskusiva vso mogočo lokalno hrano in ne braniva se tako malce boljših restavracij kot tudi hrane s stojnic na ulicah. Ta je ponavadi božanska, čeprav redno dobivava vprašanja v smislu: “A vaju ni nič strah, da bi se zastrupila? Tisto hrano imajo tam na soncu cele dneve… Jaz že ne bi jedel tega…” Ja, res je. Na stojnicah običajno ni hladilnikov, kjer bi imeli sestavine pospravljene, a hrano pripravljajo sproti in ti jo postrežejo vročo, tako da ni prav veliko možnosti, da se zastupiš. Zdaj pa k mehiški kulinariki.

Pred leti smo bili na Kubi, ki nas je, kar se hrane tiče, precej razočarala. Izbira je bila slaba, hrana povprečnega okusa, cene precej visoke… Zato smo šli v Mehiko z nizkimi pričakovanji. Ampak bili smo zelo prijetno presenečeni. Kaj pa nas je najbolj navdušilo? Prav vsak dan smo jedli slasten guacamole, ki ti ga postrežejo s tortilja čipsom in je res odličen.

Ker obožujemo morsko hrano, smo si pogosto privoščili tudi ceviche, odlično hladno morsko solato, ki v vročih dneh prijetno osveži. Poleg cevicheja, smo se kar pošteno najedli morskih dobrot – rakcev, rib, hobotnic in ostalega. Njam!

Ko govorimo o mehiških specialitetah, nikakor ne moremo mimo tacosov. Gre za male tortilje (koruzne ali pšenične), ki jih nadevajo z različnimi nadevi. Piščanec, govedina, “pastor” (kot nekakšen mehiški kebab), po želji dodajo sir, sami pa tortilje napolnite še s čebulo, koriandrom, dodate sok limete ali pikantne omake. Tacosi so res odlična, poleg tega pa izjemno poceni možnost, da se v Mehiki pošteno najeste (mi smo za kosilo za štiri osebe – s pijačo vred – plačali okoli 12 evrov in bili smo res siti).

Kar se tiče pijač, nas je v Mehiki najbolj navdušil nekakšen hibiskusov ledeni čas, ki mu rečejo “jamaica”, poleg tega pa je odličen tudi “jugo verde” (zeleni sok), pripravljen iz ananasovega soka in nekakšne mehiške špinače.

Še ena jed, ki je značilna za Mehiko je cochinita pibil. Počasi pečeno svinjsko meso, natrgano na koščke in nekoliko pikantno začinjeno. Nam so ga postregli v bananinih listih in z nekaj okusnimi prilogami.

To je le nekaj izmed dobrot, ki smo se jih najedli v Mehiki in verjemite, da je ta država tudi zaradi odlične kulinarike ena tistih, ki se jih resnično splača obiskati.