Ko se je Juno rodila, sem takoj začela razmišljati, kdaj in kam bomo prvič skupaj odpotovali in odločili smo se, da jo bomo mahnili v Egipt. Moja pupa je bila takrat stara osem mesecev in zdelo se mi je, da sem kot mami pripravljena na tak ‘podvig’.

Nekaj časa smo se odločali, kam bi šli, tuhtali, katera od dveh ‘klasičnih’ izbir – Sharm El Sheikh ali Hurgada – je bolj primerna, potem pa sem v klepetu s prijateljico izvedela, da oni že dolga leta hodijo v Dahab na Sinajskem polotoku. Malce umaknjen je in veliko manj turističen (kar nam zelo ustreza), ampak njim je zelo všeč, je rekla. Priporočila mi je tudi hotel in ker se mi je zdela zadeva super, smo se tudi mi odločili za to varianto. Potovali smo za prvomajske praznike, ko je bilo vreme že zelo poletno in prav prijalo je, da nas je ves čas hladil vetrič, ki tam stalno pihlja. Poleti – julija in avgusta je po mojem mnenju tam že prevroče, zlasti za najmlajše.

Ko smo se vkrcali na letalo, je bilo moji deklici seveda vse zeloooo zanimivo in ko smo vzletali, sem ji ponudila dudo (da bi uravnavala pritisk v ušesih), ki jo je seveda takoj vrgla iz ust, pa tudi dojiti se ni želela (flaške pa tako ali tako nikoli ni marala). Ampak na srečo težav s pritiskom ni bilo, ves let pa je odlično prenesla. Tik pred pristankom je zaspala, a se je kmalu zbudila, ko smo se vkrcali v kombi, saj nas je čakala še skoraj dveurna vožnja v Dahab.

Hotel Swiss Inn Resort( http://www.swissinn.net/dahab/) nas je navdušil na prvi pogled, saj je čudovito urejen in vse naokrog se bohotijo lepi vrtovi. Hrana je več kot odlična, v restavraciji je tudi dovolj otroških stolčkov, da najmlajši udobno jedo. Na plaži so hotelski ležalniki in senčniki (mimogrede, prva vrsta naj bi bila ‘rezervirana’ za družine z otroki), prav vsi, ki so tam zaposleni, pa so strašansko prijazni (zlasti do otrok).

Večino časa smo preživeli kar na plaži, saj se za razne fakultativne izlete z dojenčico nisva odločila, dvakrat pa smo šli tudi v mesto Dahab, ki je od resorta oddaljeno nekaj kilometrov.

Kot nalašč se je moja punčka 14 dni pred odhodom naučila sama posesti iz ležečega položaja (zelo sem se držala navodila pediatrinje in je nikoli nisem sama posedala), tako da se nam je to odlično ‘poklopilo’, da je potem v Egiptu lahko uživala sedeč na mivki in se igrala z gumijastimi živalicami. Z vodo smo ji napolnili tudi bazenček, v katerem se je voda prijetno ogrela, nekajkrat na dan pa smo šli malce zaplavat tudi v hotelski bazen.

V sklopu resorta je tudi otroški kotiček, kjer dnevno pripravljajo animacije za večje otroke, za najmlajše pa so na voljo igrala in gugalnice. Prav poseben dan za najmlajše je bil, ko so v sklopu egipčanskega večera na plažo pripeljali kamele in tudi moja hči je z zanimanjem opazovala to veliko žival.

NEKAJ NASVETOV ZA MAMICE:

Ko klepetamo o Egiptu, me večina staršev sprašuje, kaj s hrano, saj so tamkajšnji kraji znani po tem, da turisti pogosto dobijo prebavne motnje. Sama sem s tem namenom večino hrane za hči vzela s seboj. Imeli smo lonček, ki se priklopi na elektriko in v njem zavre vodo in tam sem ji za zajtrk ali večerjo zavrela vodo za kašice, ki sem jih prinesla s seboj (pirino, riževo, ovseno), vsak večer pa sem z vrelo vodo tudi razkužila vse dude in lonček, iz katerega je pila. Pili smo seveda samo ustekleničeno vodo.

S seboj sem vzela tudi kupljene zelenjavne, zelenjavno-mesne in sadne kašice, ki so mi jih v hotelu brez težav pogreli, nekaj sadja (takšnega, ki se olupi), pa sem ji ponudila kar svežega. Ko zdaj pogledam nazaj, se mi zdi, da sem kar precej komplicirala in če bi se kasneje, z drugim otrokom ponovno odpravila tja, bi si zadevo še malce olajšala, a takrat se mi je zdelo, da smo vse skupaj prav super izpeljali!