Bilo je enkrat proti koncu zime, ko sva s Tadejem sanjarila o toplih krajih … Ker sva si zaželela malce poležavanja in uživanja na sončku, sva sklenila, da se za spremembo podamo ‘ležat na plažo in delat nič’. Poklicala sva turistično agencijo in rezervirala super hotelček na Severnem Cipru in čakala na datum odhoda. Ampak …

Kak teden pred odhodom, so naju poklicali iz agencije, da zaradi nezadostnega števila prijavljenih potnikov, odpovedujejo čarter. Ponudili so nama nekaj drugih opcij, ki pa nama niso ustrezale, zato sva se strinjala, da nama vrnejo denar, mi pa sami poiščemo nadomestno lokacijo. »Pojdite v Valencio, vaša pikica bo tam uživala sto na uro,« mi je rekla prijateljica. Pa sem začela raziskovati in ugotovila, da je to resnično mesto, ki je pisano na kožo družinam. Odločitev je bila sprejeta!

Nekaj klikov na ryanair.com in za precej razumno ceno smo rezervirali letalo iz Trsta, veliko srečo pa smo imeli tudi z rezervacijo bivališča. Prijateljica mi je sicer priporočila hotel, ki pa je bil za naš budžet malce predrag, zato sem brskala in brskala po internetu in našla super ponudbo. Sobe na idealni lokaciji s souporabo kuhinje – nekakšen deluxe hostel, kot so se poimenovali sami.

PA POJDIMO

Let smo prestali odlično, sploh glede na to, da je naš (takrat) desetmesečnik letel prvič, potem pa z vlakom do mesta in z avtobusom do hotela. Nekaj metrov od hotela smo v trgovini kupili večerjo, si jo pripravili v čisti in urejeni kuhinji, potem pa spat, da bomo zjutraj pripravljeni na raziskovanje.

Prvi dan smo namenili staremu delu mesta, ki nas je navdušil. Sprehajali smo se med spomeniki in cerkvicami, odkrivali znamenitosti in si občasno privoščili postanek v katerem od parkov. Po kosilu (seveda smo si privoščili paello), smo šli še na veliiiiiko tržnico, kjer so našo skoraj štiriletno princesko najbolj navdušile ribe v vseh mogočih oblikah in barvah. Še skok na bližnje igrišče in obvezno v Disney store, pa je že bilo konec našega prvega dne.

Naslednji dan smo se z avtobusom, ki je ustavil naravnost pred našim hotelom, odpeljali v ogromen živalski vrt, ki je znan po tem, da živali v njem niso v kletkah. Sprehod mimo levov, slonov in goril je bil zares nekaj posebnega in skoraj ves dan smo preživeli v družbi bolj in manj divjih živali.

Tretji dan je bil znova namenjen živalim – tokrat morskim, saj je v Valencii eden največjih evropskih akvarijev, ki je zgrajen v sklopu Mesta znanosti in umetnosti. Navdušenje moje deklice je bilo popolno, čeprav je nekajkrat ob sprehodu mimo akvarija z morskimi psi vprašala: »Mami, saj ne morejo do nas, a ne??«

Po vseh ogledih nas je čakala še predstava z delfini, nato pa smo skočili še do prav posebnega otroškega igrišča, na katerem otroci lahko plezajo po zares ogromnem kipu Guliverja.

Ko se je naš tedenski oddih prevesil na drugo polovico, smo se strinjali, da potrebujemo malce oddiha od vseh ogledov in dan smo preživeli na plaži. Voda je bila sicer precej hladna, tako da smo se samo na hitrico namočili, ampak vseeno smo uživali na mivki in sončku. Proti večeru pa smo šli poiskat še park Sneguljčice, ki je žal že malce zanemarjen (a Juno to nikakor ni motilo).

Polni novih moči smo se naslednji dan znova podali v Mesto znanosti in umetnosti, kjer smo dan preživeli v zanimivem muzeju, v katerem se noben od nas ni dolgočasil. Muzej je urejen zelo interaktivno, tako da je zares zanimiv, otroci pa si lahko dajo duška na oddelku, ki je namenjen posebej za njih in je zares nekaj posebnega. Proti večeru sva si z Junči ogledali še 3D film o Malem princu in tako spet doživeli nekaj čisto novega in posebnega.

Naš zadnji dan smo znova preživeli v starem mestnem jedru, kjer sva starša uživala v španskih tapasih in odličnem koktejlu Agua di Valencia, mlajši del družine pa se je sladkal s churrosi, namočenimi v slastno vročo čokolado. Seveda ni šlo brez malce šopinga, nato pa hop na letalo in nazaj domov.

 ZAKAJ JE VALENCIA ZAKON ZA DRUŽINE:

Mesto je zelo prijazno, staro mestno jedro je zlahka obvladljivo peš, avtobusne proge pa so speljane tako, da z lahkoto prideš do vseh pomembnejših destinacij, ki ležijo malce na robu mesta. Mamice bodo uživale tudi v šopingu (saj veste – Zara, Mango in ostale španske »firme«), očki v nazdravljanju s sangrio in Agua di Valencia, najmlajši pa v številnih atrakcijah, ki so idealne zanje. Poleg tega boste praktično na vsakem koraku našli kakšno otroško igrišče, kjer lahko naredite kratek postanek, si spočijete noge ali privoščite piknik.

 

KJE SMO BIVALI:

Sobo smo rezervirali v hotelu http://www.valenciaflats.com/, ki je zares družinam prijazen. Vsako jutro smo pojedli zajtrk v tamkajšnji kuhinji, midva z možem sva si skuhala kavo in jo popila na sončnem balkončku, nato pa smo se podali novim dogodivščinam naproti. Šele tam smo ugotovili, kako odlično lokacijo smo izbrali, saj nas je od Mesta znanosti in umetnosti ločilo le pet minut hoje, do centra, plaže in živalskega vrta pa smo imeli direktne avtobusne povezave.