Ker zaradi poškodbe Majevega prstka nismo mogli na morje, smo se odločili, da vsaj malo izkoristimo zadnji avgustovski vikend in smo pobegnili čez mejo, v Avstrijo.

Na pot smo se odpravili v petek zjutraj in si najprej privoščili malo šopinga. Saj ne morem v okolico Graza, ne da bi vsaj skočila pogledat v Primark, ne? Sledila je še Ikea, kjer smo prvič izkoristili tamkajšnje varstvo otrok, ki se je odlično izkazalo. Tamalčka sva pustila v igralnici, midva pa sva šibala po par stvari, ki smo jih potrebovali. Po približno pol ure je zazvonil telefon: »Mami, kdaj prideta,« je zanimalo Juno. »Kmalu,« sva šibala do blagajne.

Po šopingu smo se odpeljali do vasice Kalsdorf, kjer smo preko bookinga rezervirali apartma. Z izbiro smo bili zelo zadovoljni. Pred apartmajem je bilo veliko skupno dvorišče, imeli smo tudi svojo teraso, Juno in Maj pa sta se takoj spoprijateljila z majhno črno mucko, ki je bila tiste tri dni njuna nova najboljša prijateljica.

Po kosilu (ugotovili smo, da Avtrijci obožujejo pohanje, saj bi spohali vse, kar najdejo v kuhinji), smo se odpeljali do bližnjega jezera Schwarzlsee. Ne vem zakaj, ampak pričakovala sem, da bo voda ledena, pa je bila prav prijetno topla in komaj smo preprečili Maju, da ni kar skočil vanjo. Juno je malo počofotala, potem pa smo večer preživeli na tamkajšnjem igrišču.

Naslednje jutro smo si privoščili super zajtrk, saj je bil v neposredni bližini apartmaja Lidl, kjer smo nakupili hrano, kuhinja v apartmaju pa je bila več kot odlično opremljena – imela je tudi toaster, pa avtomat za kuhanje kave … skratka, ni da ni.

Sledila je približno ura vožnje po avstrijskem podeželju do čokoladnice Zotter. Na internetu smo prebrali, da je obisk čokoladnice dobro rezervirati vnaprej in še dobro, da smo to upoštevali, saj je bila kar gneča. Po kratkem predstavitvenem filmčku, je sledil ogled tovarne čokolade, ki pa je v resnici eno samo pokušanje stotine vrst čokolade. Meni je bila najbolj všeč marcipanova in kavina, Tadeju temna, Juno jagodna, Maj pa jih je jedel vse po vrsti, dokler ni bil že čisto sit.

Ob sami čokoladnici je gospod Zotter uredil še mini živalski vrt, igrišče, plezala in cel kup zanimivih stvari za družine. Crkljanju zajčkov, božanju ponijev in lam ter igranju je sledilo kosilo, medtem, ko sva s Tadejem uživala ob kavici, pa sta se tamalčka zabavala z animatorji, ki so otroke učili žonglirati in jim slikali na obraz. Če se boste odpravili v Zotter, preverite, kdaj so organizirane animacije za otroke – tisti dan, ko smo bili tam mi, je bilo med drugo in četrto popoldan.

Zjutraj smo sicer imeli drugačne načrte za popoldan, a glede na to, da smo v Zotterju preživeli skoraj polovico dneva, smo se pozno popoldan utrujeni vrnili domov, kjer smo si zvečer privoščili še kratek sprehod po vasici, kaj več pa nismo zmogli.

V nedeljo smo najprej obiskali park Eggenberg v Grazu, kjer smo hranili pave in uživali v lepi naravi, za obisk palače Eggenberg pa se nismo odločili, ker se mi je zdelo, da za Maja kaj takega ne bi bilo zanimivo, pa tudi Juno je bila že nestrpna, saj smo ji obljubili še obisk Motorikparka blizu meje.

Ta nas je res navdušil, saj je poleg plezal in igral za vso družino tam tudi jezerce, kjer sva z Juno tudi plavali in se ohladili, saj je bil dan res vroč. Če se boste odpravili tja na sončen dan, nikar ne pozabite na kapice, klobučke in sončno kremo, pa seveda dovolj vode. Sence je sicer dovolj, a bolj ob strani, »orodja« in plezala za telovadbo pa so večinoma na soncu. V Motorikparku se je naš podaljšan vikend zaključil in odpravili smo se proti domu. Seveda pa na poti domov ni šlo brez vprašanja: »Mami, a bomo šli še kdaj v Avstrijo???«