Še eno zabavno doživetje z naših počitnic v Istri preprosto moramo deliti z vami – obisk vodnega parka Aquacolors Poreč! Mi imamo radi bazene – kakršne koli, ampak najbolj zabavni so seveda taki, ki poleg samega plavanja nudijo še dodatno animacijo in zabavo. In smo se odločili, da se na poti iz Pule domov, ustavimo v Poreču. Ni nam bilo žal!

Takoj, ki stopiš v vodni park, te pričaka igrišče, ki pa tokrat ni bilo na prvem mestu, ampak sta tamalčka odšibala par korakov dalje – v otroški bazen. In midva? Midva sva imela več kot eno uro zase!!!! Neverjetno, kajne? Tadej nama je šel po kavo, namestila sva se na ležalke ob bazenu in ju opazovala, kako sta tekala gor in dol po stopnicah, se spuščala po otroških tobogančkih – enkrat vsak sam, enkrat kot v vlakcu … Res sta se zamotila za dolgo časa in kar je še bolj presenetljivo – zabavala sta se skupaj in v tem času se nista niti enkrat skregala!! Uau!

Po kaki uri najinega počivanja na ležalki in namakanja nog v malem bazenu, sva ju začela malo priganjat, da bi si šli ogledat še kaj drugega, a presenetilo me je, da ju veliki tobogani niso nekaj posebej mikali. “Mami, kaj pa če bo šlo ful hitro in me bo strah?” me je z vprašanjem presenetila Juno, ki je sicer precej neustrašna. “Ni panike, saj je tukaj še kaj poleg toboganov,” sem rekla. In smo šli – najprej smo se vozili na počasni reki, potem pa smo šli skakat med valove.

Po vsem tem nas je že malo zgrabila lakota in smo šli na kosilo. Ne vem zakaj imajo v tovrstnih parkih vedno samo neke fast food variante – najbrž, ker je to najhitreje in imajo to otroci radi, ampak lahko bi imeli še kakšno bolj klasično, vsaj po mojem mnenju. Kljub temu sva bila s Tadejem presenečena nad tem, kako okusno pico sva dobila (pričakovala sva nekaj bolj povprečnega, pa je bila res zelo dobra), tamalčka pa sva si privoščila ‘nagce’, pomfri in seveda sladoled.

Po kosilu me je Juno presenetila z odločnim: “OK, zdaj pa na tobogane!” Očitno je zbrala pogum … Najprej sva se odločili za črno luknjo – čeprav jo je bilo malo strah, sem ji povedala, da je šla na podoben tobogan že v Atlantisu in potem se je strinjala, da ne more biti prav strašen. In res – uživala je. Itak!

Črni luknji je sledil strm vijoličen tobogan (freefall), na katerega mene ne bi spravili nikoli (to so tisti, ki se v bazen spustijo skoraj navpično), jaz pa sem šla z Majem raje na vijugastega vijoličnega (body slide). Tudi on je prvič malo ‘cvikal’, ampak sem vedela, da mora samo poskusit in mu bo top. In res – takoj ko sva prišla dol, me je vprašal, če greva lahko še enkrat. In ko sem rekla, da greva lahko še petkrat ali pa desetkrat, me je s totalno srečo v očeh gledal in kar ni mogel verjet, haha.

Medtem, ko se je Maj spuščal večinoma po tem najbolj osnovnem toboganu, sva midve z Juno preizkusili še oranžen family rafting slide in roza uphill navigator, Tadej pa se je pogumno odločil še za multisurf in looping rockets.  Pravi, da je bilo noro, jaz pa mu verjamem na besedo!

Ker so me od plezanja po stopnicah že malo bolele noge, je prav prišlo malo oddiha na ležalniku, medtem, ko je Maj šibal nazaj v otroški bazen, Juno pa plesat v mini disco. Potem pa smo do zaprtja parka še uživali na toboganih in seveda NUJNO še na otroškem igrišču.

Če so vam tovrstni parki všeč. vam Aquacolors definitivno priporočam, ker je za družine res super zabava za ves dan. Če pa se boste tja odpravili le za nekaj ur, potem pojdite bolj popoldan, saj smo ugotovili, da se je popoldan gneča občutno zmanjšala (a pozor, septembra bo park odprt samo do šestih popoldan!).