Ste kdaj pomislili, kakšno srečo imamo, da živimo tako blizu Benetk? Mislim – tja letijo ljudje z vsega sveta in si želijo, da bi jih videli vsaj enkrat v življenju, mi pa smo od njih oddaljeni dobri dve urici z avtom. Nekaterim Benetke niso všeč, češ da je prevelika gneča in preveč turistov. Saj jih je res, a če jih obiščeš med tednom (med vikendom je gneča neprimerno večja), ni tako hudo.

Na Markovem trgu in mostu Rialto bo pač vedno gneča, a Benetke ponujajo veliko več kot to in nad njimi sta bila navdušena tudi naša tamalčka. Ker si radi vzamemo čas in ne maramo hitenja in norenja, smo se odločili, da si bomo za ogled mesta in otokov vzeli dva dni, saj je enodnevni izlet odločno premalo. Našli smo sobico v B&B-ju v Mestrah, kjer smo pustili avto in pustolovščina se je začela že, ko smo se s tramvajem odpeljali v Benetke – odgovoriti je bilo treba na vsa vprašanja, kako se avtobus razlikuje od tramvaja in podobno in vožnja je minila ekspresno. Potem pa na vaporetto in na ogled mesta.

Najprej smo se odpeljali naravnost na trg Sv. Marka, ki smo ga samo na kratko prehodili, nato pa smo se “izgubili” med ulicami. Ozke in malo manj ozke uličice, zanimivi balkončki in še bolj zanimivi mostički, iskanje krilatih levov, ki jih najdete res povsod in dan je hitro mineval. Privoščili smo si kratko malico (pico in sladoled), potem pa smo se odpravili še na otok Lido.

Lido je sicer znan po tem, da na njem prirejajo filmski festival, mi pa smo si privoščili urico ali dve na plaži, nato pa smo se ob čudovitem sončnem zahodu vrnili proti hotelu.

Naslednji dan je bil namenjen otokoma Murano in Burano. Na Muranu smo si z zanimanjem ogledali, kako izdelujejo izdelke iz stekla, potem pa nas je pot vodila na pisani Burano, ki vedno znova najbolj očara. Simpatične hiške, pobarvane z vsemi barvami mavrice, navdušijo male in velike otroke in prav žal nam je bilo, ko se je dan prevesil v večer in smo se morali počasi odpraviti proti domu.

Ko sva se naslednji dan s prijateljico dobili na kavi in me je spraševala o tem, kako smo se imeli in kako je bilo všeč otrokoma, sem ji z veseljem zaupala Majev zadnji stavek, preden je prejšnji večer zaspal: “Mami, a bomo šli še kdaj v Benetke? Tam mi je bilo res všeč!” Mislim, da to pove vse, kajne?