Jeseni se radi odpravimo čez mejo v Italijo, in sicer iz več razlogov – ker je tam vedno kaj dobrega za pojest, ker imamo kaj zanimivega za videt in ker je tam pogosto sonce tudi, ko ga drugje (na primer v naši ljubi Ljubljani) ni. Tule sem že pisala o tem, kako smo se imeli lani na gradu Miramare, letos pa smo obiskali devinski grad.

Devinski grad leži v Duinu, nedaleč od slovensko-italijanske meje in je res lep – tako sam grad kot tudi njegova okolica. Poskusite parkirati kar kje ob cesti na poti do gradu, nato pa se sprehodite po grajskem parku, občudujte razgled na morje in se potem posvetite gradu. V njem je kar nekaj zanimivih soban s starim pohištvom, najbolj fascinantno pa je nedvomno stopnišče, ki je res nekaj posebnega.

Ko se sprehodite po gradu, se povzpnite tudi na stolp, od koder je lep razgled na bližnje klife in obalo, ne zamudite pa tudi ogleda bunkerja, ki je posebno doživetje za otroke.

In potem? Če ste pri volji za sprehod, se podajte na Rilkejevo pot, ki je dolga približno dva kilometra in vodi do bližnje Sistiane. Nam se tokrat ni ljubilo hoditi, saj je bilo vreme čisto preveč lepo in smo se do tja raje odpeljali z avtom, nato pa smo se sprehodili mimo marine in preživeli nekaj uric na plaži.

Čeprav smo bili že 20. oktobra, je bila plaža polna ljudi v kopalkah, ki so se tam sončili, veliko ljudi pa je tudi plavalo – med drugim se je opogumil tudi naš Maj, ki je pridno čofotal, ostali pa smo se zadovoljili le z namakanjem nog v vodo.

Če boste šli v Sistiano na lep dan torej vzemite s seboj tudi kakšno brisačo in/ali kopalke (Maj se je kopal kar v spodnjih hlačkah), ne pozabite pa tudi na malico, saj je bilo v času našega obiska – čeprav je bil res lep dan in na plaži precejšnja gneča, v bližnji okolici vse zaprto in nisi mogel kupiti ničesar za pod zob.