Moja hči ima talent za to, da odkrije kaj novega in zanimivega in ko sem enkrat brskala po internetu, je slučajno prišla zraven prav takrat, ko sem bila na strani Aerodium Logatec. “Mami, kaj je to? Pokaži! A je to tudi za otroke?” se je povsem navdušila. In takoj se je odločila: “Letos bom namesto daril za rojstni dan zbirala denar, da bom šla letet!”

In kar si moja hči zamisli, to tudi uresniči. Nekega deževnega novembrskega dne sva se tako odpeljali v Logatec, novim dogodivščinam naproti. Tam sva najprej spoznali simpatičnega Grega, ki je Juno takoj očaral, čeprav govori angleško in ga ni prav dobro razumela. Ampak nasmeh je imela pa do ušes! Izpolnili sva obrazec s podatki, nato pa smo se zbrali v predavalnici, kjer je Greg zbranim razložil, kakšna je pravilna pozicija med letenjem, na kaj morajo paziti in podobno. Seveda ni pozabil omeniti najbolj pomembnega pravila: ZABAVAJTE SE!

Kratki razlagi je sledilo oblačenje v kombinezone, izbiranje čelade, vstavljanje ušesnih čepkov in priprava zaščitnih očal. Nato smo šli k vetrovniku, kjer je Greg za vse še enkrat ponovil najbolj pomembne podatke in letenje se je lahko začelo.

Juno je letela dvakrat po dve minuti, kar se mi zdi za prvič idealno. Če bi letela dlje, bi naslednji dan verjetno imela ‘muskelfiber’, če bi letela manj časa oziroma samo enkrat, pa izkušnja ne bi bila tako dobra, saj je v prvem letu dobila občutek, za kaj sploh gre in osvojila pravilno držo, v drugem pa je potem zares uživala. V njenih očeh sem videla iskrice in vedela sem, kaj bo rekla, ko bo vsega skupaj konec. Imela sem prav – njen prvi stavek je bil: “Mami, jaz bi šla šeeeee!” In veste kaj sem rekla jaz? “Naslednjič, ko greš, grem tudi jaz!”