V svojem življenju sem videla že ogromno letališč po vsem svetu in odkar sem mama, jih seveda doživljam povsem drugače. Prej sem na letališču šla na kavo ali nekaj pojest, nato pa sem našla miren kotiček, kjer sem brala knjigo in čakala na svoj let. Danes je seveda drugače, saj je treba med (včasih dolgim) čakanjem animirati dva mala divjaka.

Na letališču v Zurichu smo nazadnje čakali več kot pet ur, ki pa so nam minile kot blisk. Šli smo namreč v prostore, namenjene družinam, ki so z eno besedo: fantastični.

Čeprav sta moja otroka že velika, je bila prva stvar, ki sem jo opazila, kako so prilagojeni družinam z dojenčki oziroma malčkom. Na voljo so jim previjalne mize z razkužilom in vlažnimi robčki, zraven pa so tudi umivalniki. Na voljo jim je kuhinja z grelcem vode, pomivalnim koritom in mikrovalovno pečico, poleg pa je tudi omarica, ki je založena s plastičnimi krožniki, kozarčki in priborom. Celo slinček iz blaga dobite kar tam in ga po uporabi le odvržete v koš za umazano perilo.

Vaš malček bo pojedel za mizo v otroškem stolčku, nato pa se gre lahko igrat med številne igrače ali pa morda počivat v tako imenovano tiho sobo. Ja, tudi to imajo. Sobo, v kateri sta dve otroški posteljici, počivalnik, na katerem lahko dojite in celo kavč, na katerem je naša Juno za petnajst minut udobno zadremala.

Potem se ji je seveda že mudilo igrat z Majem, medtem, ko sva midva s Tadejem udobno uživala zleknjena na kavče v igralnici. V sklopu igralnice so seveda tudi stranišča, ki so brezmadežno čista.

Omeniti velja, da ta igralnica ni edina na letališču (je pa največja), na otroke pa mislijo tudi v restavracijah. Ko smo šli nekaj pojest, smo v Marcheju opazili posebno polico, kjer so bili otroški krožniki, kozarci, slamice in prtički in celo malinovec za razredčit. Letališču Zurich za odlično skrb za družine tako lahko le čestitam, malo manj pohval pa zaslužijo njihove cene, ki so v restavracijah in kavarnah res precej visoke.

A nimamo kaj, Švica pač 🙂