Če bi bilo po mojem mnenju najbolj logično vprašanje, ko se nekdo vrne s potovanja: »Kako ste se imeli?« ali pa »Kaj vse ste videli in doživeli?« me še vedno največ ljudi vpraša: »Kako sta vse skupaj preživela in doživela otroka?«

Zdi se mi, da še vedno velja nekakšno prepričanje, da so potovanja za otroke naporna. Sploh dolga pot na drugi konec sveta, neskončne ure na letalu in na letališču, ko čakaš na prestopni let, pa potem, ko na končni destinciji nisi samo na plaži, ampak dejansko potuješ naokrog in raziskuješ vedno nove in nove kraje … No, po mojem mnenju so vsa ta prepričanja popolnoma napačna in je vse skupaj samo stvar, kako boš otroku vse skupaj predstavil. Res je, moja dva sta že precej velika, a težav nismo imeli niti, ko sta bila še zelo majhna.

Samo pot z letalom moraš pač predstaviti kot nekaj, kar je potrebno »preživeti«, da prideš na cilj, kjer se imaš fino. Na zadnjem potovanju smo najprej leteli iz Benetk v Zurich, kjer smo čakali več kot pet ur, nato pa nas je čakala kar dvanajsturna vožnja do Cancuna. Pa se nista vmes niti enkrat pritožila. Moji nasveti, kako lahko pot olajšamo, so naslednji:

• Načrtujte! Če se le da, naj bo daljši let ponoči, tako imate več možnosti, da bo otrok (vi pa seveda tudi) vsaj nekaj ur prespal in pot bo tako hitreje minila.
• Pogovarjajte se z otokom – pojasnite mu, zakaj čakate. Letalo morajo pripraviti, natočiti gorivo, naložiti prtljago – poiščite posnetke na youtubu, kako vse skupaj poteka ali pa si v knjižnici že pred odhodom izposodite kakšno knjigo, v kateri preberite, kaj vse je potrebno urediti, preden se letalo lahko odpelje.

• Če je pred vami dolgo čakanje med dvema letoma, se vnaprej pozanimajte, če je na prestopnem letališču kaj zanimivega za otroke. Marsikatero letališče ima igralnico ali pa vsaj kotiček z nekaj igrali. Tam čas ponavadi kar leti. Kako noro je urejena igralnica na letališču v Zurichu, sem že pisala tukajle.

• Poskrbite za obilo animacije. Veliko letalskih družb ob vzletu otrokom pripravi kakšno drobno darilce – morda plišasto igračko ali pa barvice in pobarvanko, a na to se ne gre zanašati. Vi poznate svoje otroke, vi veste, kaj jih zanima. Morda so to risanke, morda sestavljanke, morda branje knjig ali pa družabne igre. Mi smo trenutno prav v fazi slednjih in zato smo bili zelo veseli, ko nam je Dexyco pred potovanjem poslal nekaj potovalnih družabnih iger, ki so nam krajšale čas.
  Pobrskali smo po njihovi spletni strani dexyco.si in ugotovili, da je izbira res pestra!  Dobra stran potovalnih iger je, da so majhne, tako da sem v vsako ročno prtljago dala eno, pa smo bili preskrbljeni. Slaba stvar (sploh za starše, hehe) pa je ta, da lahko otroke povsem navdušijo. Tako sem »morala« na letalu večino časa igrati monopoli ali priliko, namesto, da bi v miru pogledala kakšen film ali brala knjigo. Ampak saj se ne pritožujem – bistvo je v tem, da smo skupaj in da se družimo, kajne?

• Še ena odlična alternativa družabnim igram so karte, ki prav tako ne vzamejo veliko prostora v ročni prtljagi, hkrati pa so otrokom zanimive in učinkovito krajšajo čas. Naša dva sta se povsem navdušila nad Črnim Petrom in Enko – igrala sta jo celo v avtu, ko smo se vozili iz enega kraja v drugega in ob večerih na plaži, ko sta bila že preveč utrujena za plavanje in čofotanje.

Za vse tiste, ki vas mika potovanje z otroki, pa se bojite, da bo to za vas in zanje preveč naporno, imam le en nasvet: POSKUSITE! Morda pa boste ugotovili, da vse skupaj le ni tako grozno in boste uživali tako kot mi, kadar se kam odpravimo. Pa tudi če se poskus ponesreči, boste vsaj vedeli, na čem ste in se ne boste do konca življenja spraševali: kaj pa če …