Po čudovitem severnem delu Jukatana, smo se odpeljali v središče tega polotoka. Prespali smo v mestu Valladolid, obiskali pa smo tudi podzemno jezero, majevske piramide in še kaj …

Valladolid je živahno mesto, kjer se ogromno dogaja. Ni toliko turistov, a ob večernem sprehodu so bile ulice polne domačinov, ki so se sprehajali, nakupovali in klepetali, da je kar vrvelo. Še najbolj turističen se mi je zdel osrednji del mesta pred cerkvijo, kjer so zjutraj postavili številne stojnice s spominki.

Mi si nismo vzeli časa za šoping, saj se nam je mudilo do enega najbolj znanih podzemnih jezer oziroma cenot, po katerih je Jukatan znan. Menda je tam okoli 6000 cenot, 2400 od njih je uradno registriranih. Naša prva je bila cenote Suytun, kamor smo hiteli takoj zjutraj, saj smo se želeli izogniti gneči. Naš trud je bil poplačan, saj smo bili tam skoraj edini in res smo lahko uživali v lepotah narave.

Po osvežilnem hladu cenote, je bil čas za potenje ob ogledu najbolj znanih majevskih piramid. Gre za arheološko najdišče Chichen Itza. Vstopnina je precej zasoljena, pa tudi gneča je precejšnja, a če si že na tem koncu sveta, nekako ne gre, da bi izpustil tako pomemben del zgodovine. In ni nam bilo žal, saj so piramide res veličastne.

Še zadnja postaja tega dne, preden smo nadaljevali svojo pot na skrajni zahod, je bilo rumeno mesto Izamal, ki nas je povsem očaralo. Če so druga mesta po Jukatanu pisana, je to povsem rumeno, kar ima res nek poseben čar in verjetno bi si Izamal zaslužil, da bi mu posvetili več časa, čeprav tam ni večjih turističnih znamenitosti.