O našem odkrivanju Kostela z okolico ste lahko brali tukaj, piko na i našemu vikendu pa je dal sprehod z dvema osličkama ob reki Kolpi. Za otroke, ki imajo radi živali, je to res posebna izkušnja.

Dan smo začeli na kmetiji, kjer smo Mojco in Rozi najprej pomagali skrtačiti. Oslički prvenstveno nista namenjeni temu, da ju jezdimo, a če imate majhne otroke, lahko doživijo tudi to. Za varnost je odlično poskrbljeno, saj otrok dobi čelado in poseben jopič, ki ga ščiti v primeru padca, nato pa smo se odpravili na kratek sprehod.

Ko smo se vrnili na kmetijo, so sedla za ježo zamenjala tovorna sedla. Nanje smo naložili torbe, v katerih smo imeli mlečne izdelke iz kozjega mleka eko kmetije Štefančič, domačo salamo, kruh in nekaj sladkih dobrot. Ker je bil dan vroč, nismo pozabili na dovolj vode in seveda na stvari za kopanje. Nato smo se odpravili na pot skozi vas in do reke Kolpe, na poti smo srečali konje, opazovali naravo, klepetali in uživali v naravi.

Vtis nekoliko pokvari le ograja ob Kolpi, žal pa proti temu ne moremo nič. Ko smo prišli do kotička za kopanje, so si otroci privoščili osvežitev, odrasli pa smo poklepetali v senci in uživali v pikniku, nato pa smo se počasi vrnili proti izhodišču.

Prilagodijo se vašim željam

Na sprehodih je vedno prisoten tudi vodnik, tako da ni vam ni potrebno skrbeti glede osličkov, ki znajo biti včasih malce trmasti. Nas je na sprehodu spremljala moja prijateljica Tinkara, ki je domačinka in tudi vodnica na Kostelskem gradu. Pravi, da se glede sprehoda z oslički povsem prilagodijo vašim željam. Lahko se odločite le za jahanje ali pa za potep. V primeru potepa lahko prav tako izbirate med več različnimi stvarmi – lahko obiščete grad Kostel, kjer vas čaka voden ogled gradu, igra pobega Castle Escape, voden ogled gradu in degustacija izdelkov eko kmetije Štefančič. Lahko pa se odločite tudi za potep z oslickom po eni od treh poti – to je lahko celodnevni izlet ali nekajurni sprehod, na katerem spoznate veliko lepih kotičkov in tudi zanimivih dejstev iz zgodovine in sedanjosti. »V Kostelu se skriva mnogo čudovitih reči, če jim le pustimo, da se nas dotaknejo,« pravi Tinkara. Zdaj pa – pot pod noge!