Cinque Terre je pet vasic na zahodni obali Italije, v pokrajini Ligurija. Na mojem ‘bucket listu’ so bile že dolgo, pred kratkim pa smo jih vendarle obiskali. Moji občutki so bili mešani – vasice so res krasne, a če bi jih obiskali v normalnem letu, se bojim, da pretirana gneča ne bi odtehtala lepote.

Že letos, ko smo se zaradi korone izognili množicam Američanov in Azijcev, je bilo ljudi namreč kar precej. Zlasti v nedeljo, ko je bilo veliko skupin domačih, torej italijanskih, skupin turistov. V ponedeljek je bilo sicer gneče manj, a nisem si mogla pomagati, da si ne bi ves čas predstavljala, kako je tu na primer poleti. A če pustimo gnečo ob strani, so vasice, ki so pod Unescovo zaščito, res lepe.

Za izhodišče za ogled Cinque Terre si večina ljudi izbere bližnje mesto La Spezia na jugu (ali morda Levanto na severu). Mi smo precej po naključju našli apartma v vasici Velastra, kjer smo pustili tudi naš avto, od tam pa smo se z avtobusom spustili v vasico Manarola in od tam nadaljevali raziskovanje.

Med vasicami lahko potujete z vlakom (dnevna karta stane 16 evrov na osebo, lahko pa kupite tudi karte za vsako vožnjo posebej) ali pa ladjico. Pri vožnji z ladjo je treba upoštevati, da se v eni izmed vasic (Corniglii) ne ustavlja, poleg tega pa je precej dražja od vlaka. Res pa je, da je pogled na vasice, ko se pripelješ z morske strani še lepši. Poleg tega določene vasice povezuje tudi pešpot, ki pa je odvisna od vremena (o njeni prehodnosti se velja pozanimati kar na licu mesta, ne pozabite pa na dobro obutev).

Vasice

Od severa proti jugu si sledijo vasice Monterosso, Vernazza, Corniglia, Manarola in Riomaggiore. Monterosso je največja in najbolj ‘razpotegnjena’. Poleg tega je v njej največ hotelov in plaža, na katero pa je prost vstop le na enem delu, povsod drugje je plaža plačljiva – na njej pa je polno ležalnikov in senčnikov.

Tudi Vernazza ima manjšo plažo, ki pa ni nič posebnega. Raje se sprehodite v hrib, do krasne razgledne točke ali pa si privoščite kakšen sladoled ali kaj za pod zob medtem, ko uživate v prijetnem vzdušju.

Corniglia je zanimiva (tudi) zato, ker je treba od železniške postaje do vasice prehoditi kar nekaj stopnic. Ko pridete na vrh, vas tam čakajo ozke uličice, ki vodijo med lokali in trgovinicami do razgledne ploščadi z razgledom na morje in sosednjo Manarolo.

Manarola je ena večjih vasic, ki ima manjše pristanišče, v katerem se da tudi kopati in nekaj razglednih točk, od koder je razgled na vasico res lep – zlasti, ko je obsijana z zahajajočim soncem.

Najbolj južna vasica je Riomaggiore. S postaje se lahko odpravite navzgor do trgovinic in lokalov ali pa navzdol, do morja. Tudi tu je manjše pristanišče, kjer vam med drugim ponujajo vožnjo s čolnom ob sončnem zahodu, tu pa je tudi manjši potapljaški center.

Katera od vasic je najlepša, je stvar osebnega okusa, zato o tem ne bom pisala, ampak naj o tem presodi vsak sam. Tudi kar se tiče časa, ki ga preživite v Cinque Terre, je to stvar vsakega posameznika. Mi smo bili dva dni, kar se nam je zdelo ravno prav, ko sem se pogovarjala z drugimi popotniki, pa sem dobila različna mnenja – od tega, da je en dan povsem dovolj, do tega, da bi nekateri tu ostali tudi štiri ali pet dni.

Z otroki ali brez?

Cinque Terre niso klasična družinska destinacija, čeprav je bilo našima tam všeč. Sploh zato, ker smo si vzeli čas tudi za uživanje na plaži in gradnjo peščenih gradov, v Vernazzi in Monterossu pa je tudi manjše otroško igrišče. Vam in vašim otrokom je zagotovljenih veliko lepih prizorov in zanimivih sprehodov, ki jih popestri še odličen italijanski sladoled in kakšna pica, če pa boste tam na topel dan, pa še skok v morje. Lepšega si pa skoraj ne moremo želeti, kajne?