Tale recept na prvi pogled res ni nič posebnega, vendar se razvije v čudovito lahko, sočno in slastno pecivo. Skratka eden od tistih receptov, kjer se vse sestavine povežejo v nekaj čudovitega, za prste polizat, kot pritiče receptu prave italijanske nonne – nonna Luiza je namreč gospodinja iz Castelline v pokrajini Chianti, ki vedno vse skuha po spominu, brez uporabe napisanih receptov.
Kadar smo bili v preteklosti v okolici Celja, smo se vedno odpravili jest h Grofu, potem pa sem enkrat slučajno v neki Facebook debati zasledila, da je kar nekaj ljudi napisalo, da gredo raje kot tja, v nekaj le minut oddaljeno gostilno Pri mamici. Takrat se je še imenovala Pri šoferski mamici, kar je pri meni zbudilo bolj negativno konotacijo – da je to nekakšna menza, kamor hodijo jest ‘kamiondžije’, ampak potem smo le šli pogledat in vsi smo se strinjali, da so bili naši predsodki čisto odveč.
Tistim, ki radi zjutraj spite, kolikor dolgo se da, je tale recept pisan na kožo. Vse namreč pripravite že večer prej, zjutraj pa je zajtrk že pripravljen – lahko ga v bistvu vzamete tudi s seboj v službo. Recept je izredno prilagodljiv, saj lahko uporabite sestavine, ki jih imate doma. Poleg tega pa je še zelo zelo zdrav 🙂
Tole gostilno smo odkrili čisto po naključju, ko je imela Juno v Medvodah plesni nastop in smo morali na hitro nekaj pojest. Prijetno smo bili presenečeni!
O tem, kako smo uživali na Floresu, sem že pisala, nisem pa napisala nič o sanjskem resortu, v katerem smo tisti teden bivali.
Ko sva slišala, da se je v Ljubljani odprla korejska restavracija, sva jo seveda takoj morala preizkusit. In najina ocena Bistroja Suwon?
Tile dnevi so kot nalašč za nekaj vrstic o novoletnih zaobljubah, o katerih razmišljamo skoraj vsi. Jaz klasičnih zaobljub ne delam. Ker vanje ne verjamem. Ker se dovolj poznam, da vem, da se jih ne bom držala.
travel, food and all things good 