Pred leti, ko sem delala za revijo Obrazi, mi je fotograf Peter Irman predlagal, da bi v reviji objavili zgodbo o Andreju Zorku, Slovencu, ki na Baliju oddaja štiri vile. Urednica se je strinjala in Peter mi je oddal fotografije, ob katerih sem ostala brez besed.
Proti koncu poletja vedno postanem malo nostalgična in želim zadnje lepe dni še čim bolje izkoristiti, zato smo jo za vikend mahnili še malo na morje – od tega smo en dan preživeli v vodnem parku Istralandia. Tja me je mikalo že nekaj časa, letos, ko je bil Maj star že tri leta, pa se mi je zdelo, da bo končno imel nekaj od tega. In imela sem prav, uživali smo vsi štirje, saj tam najde res vsak nekaj zase.
Ker zaradi poškodbe Majevega prstka nismo mogli na morje, smo se odločili, da vsaj malo izkoristimo zadnji avgustovski vikend in smo pobegnili čez mejo, v Avstrijo.
Poletja so sicer rezervirana za morske užitke, a ko na morje šele čakamo ali pa je letni dopust že za nami, pridejo prav ideje, kaj lahko z otroki počnemo v domačem mestu …
Če vprašaš Maja, kaj je najbolj kul stvar na vsem svetu, bo nedvomno rekel: »Zavri!« Čeprav imajo dinozavri močno konkurenco v bagerjih, buldožerjih in traktorjih, zadnje čase pa tudi v Batmanu in Spidermanu, zaenkrat še odločno vodijo. Tako da ni presenetljivo, da te dni vedno znova in znova beremo knjigico Na kmetiji dinozavrov, ki sem jo odkrila na http://zalozba-zala.si/ in je Maj nad njo popolnoma navdušen. Definitivno priporočam, če imate tudi vi doma ljubitelja »zavrov« ali če iščete kakšno darilo za kakega fantiča.
Po tednu dni uživanja v raju, je tudi za nas prišel čas, da se počasi odpravimo nazaj proti Havani in potem domov.
Po štirinajstih dneh potovanja po Kubi, je prišel čas, da si malo spočijemo in uživamo. Odločili smo se, da en teden preživimo na severu Kube, kjer so najlepše plaže. Namesto za Varadero smo se odločili za Cayo Coco, kjer smo si za en teden privoščili all inclusive dopustek v resortu Sol Cayo Coco.
Naša četrta postaja na Kubi in vsekakor ena lepših, je bilo mesto Trinidad. Ker je res luštno, je tam tudi malo več turistov in posledično so bile tudi sobe bolj zasedene, ampak smo na koncu našli sobo pri eni zelooooo prijazni družinici, kjer je Maj večino časa preživel na dvorišču, kjer se je igral z njihovo mucko.
Iz Viñalesa nas je pot vodila v dobrih štiristo kilometrov oddaljen Cienfuegos. Kar dolga je bila. Najprej smo se kake štiri ure vozili z mini busom, po kratkem postanku pa še tri ure s taksijem, v katerem smo bili mi štirje, dve Nemki, dva Angleža in taksist. Pa seveda vsa naša prtljaga in dve kolesi na strehi. Je bilo prav zabavno, sploh zadnjo urico, dve, ko so salso na radiu zamenjale ljubezenske pesmi iz devetdesetih in smo se vse punce v avtu ‘drle’ skupaj z Bon Jovijem in Mariah Carey.
Naša druga postaja na Kubi je bilo mestece Viñales. Ker se je Juno še vedno slabo počutila, nismo razmišljali o javnem prevozu, ampak smo Markota prosili, če nam uredi taksi. Po precej ‘glihanja’, smo se dogovorili za ceno in se odpeljali proti zahodu.
Pa pojdimo … 185 km … cca. 4 ure
travel, food and all things good 