Pred dvema letoma sem se znašla na eni večjih prelomnic vsakega starša. Moja hči se je počasi poslavljala od vrtca in pričakovala prvi razred. Kot vsaka mama sem se tudi jaz spraševala marsikaj … Kako se bo znašla med šolskimi klopmi? Bo med sošolci imela kak poznan obraz? Kakšno učiteljico bo dobila? Kaj, če ji ne bo šlo?
Letošnji maj nas ne razvaja ravno z najbolj sončnim vremenom, a zdi se, da sem jaz edina, ki se obremenjuje s tem. Otroka vsak sončen trenutek sicer preživita zunaj, kadar pa smo zaradi vremena primorani biti doma, pa najbolj uživata, ko sestavljata lego kocke (in priznam – tudi duplo so še vedno zanimive, čeprav sta jih uradno že prerasla).
Je tudi pri vas tako, da je eno najpogostejših vprašanj vaših otrok: “Mami, kaj bomo danes delali?” Ali: “Mami, kam bomo danes šli?” Naša dva obožujeta, če se gremo kam potepat ali pa, če obiščemo kakšno otroško prireditev. Zato že komaj čakata nedeljo, ko bomo šli uživat na Čarobni dan v Tivoli!
Kdor redno bere naš blog, ve, da smo pri nas veliki ljubitelji knjig. Odkar pomnim, smo imeli doma ogromno knjig in to ljubezen sem uspela prenesti tudi na moja otroka. Tule sem že pred časom pisala o naših naljubših knjigah, ki so pri nas redno na sporedu, v zadnjem času pa se jim je pridružila še ena: Zvezdne pravljice, ki jo je napisal moj sodelavec. Da ne bom pristranska, naj o njej spregovori kar Juno …
Ko sem bila jaz majhna, je veljalo nekakšno pravilo, da so muzeji dolgočasni. Mogoče so v tistih časih tudi bili, jaz se vsekakor ne spomnim, da bi jih prav rada obiskovala. Moja otroka pa sta nad njimi navdušena. Vas zanima, kateri med njimi so naši najljubši?
Tile dnevi so kot nalašč za nekaj vrstic o novoletnih zaobljubah, o katerih razmišljamo skoraj vsi. Jaz klasičnih zaobljub ne delam. Ker vanje ne verjamem. Ker se dovolj poznam, da vem, da se jih ne bom držala.
Muzej iluzij je odprt že kar nekaj časa, ampak nekako sem želela, da bi ga obiskali skupaj in sem čakala, da bo Maj malo večji, da bo že malo bolj dojemal vse skupaj. Ko je bila Juno tja povabljena na rojstnodnevno zabavo od prijateljice, je domov prišla čisto navdušena in ker je kar naprej spraševala, če bomo lahko šli še skupaj, smo se vendarle odpravili.
Pri nas doma od nekdaj obožujemo knjige in vesela sem, da sta mojo ljubezen do pisane besede podedovala tudi otroka. Ker me velikokrat kdo vpraša, če priporočam kakšno dobro otroško knjigo in ker je knjiga tudi lepo darilo, sem se odločila, da spišem en blog na temo naših najljubših otroških knjig.
Omenila sem že, da se vsako leto enkrat odpravimo k profesionalnemu fotografu, kjer poskrbimo za tiste resnično čudovite fotografije, ki jih potem vedno znova občudujem in se jih ne morem nagledati.
Odkar se je rodila Juno, se vsako leto enkrat odpravimo k družinskemu fotografu in ustvarjamo družinske spomine. Tudi letos je bilo tako, le da je letos moja deklica rekla, da bi sama poskrbela za svoj styling. Prav!
foto: Mami z objektivi
travel, food and all things good 