Če bi bilo po mojem mnenju najbolj logično vprašanje, ko se nekdo vrne s potovanja: »Kako ste se imeli?« ali pa »Kaj vse ste videli in doživeli?« me še vedno največ ljudi vpraša: »Kako sta vse skupaj preživela in doživela otroka?«
V svojem življenju sem videla že ogromno letališč po vsem svetu in odkar sem mama, jih seveda doživljam povsem drugače. Prej sem na letališču šla na kavo ali nekaj pojest, nato pa sem našla miren kotiček, kjer sem brala knjigo in čakala na svoj let. Danes je seveda drugače, saj je treba med (včasih dolgim) čakanjem animirati dva mala divjaka.
Po Jukatanu smo naredili kar konkreten krog, zato sem se odločila, da bom naše vtise strnila v več zapisov. Prvega si lahko preberete tukaj, danes pa je na vrsti severni del, kamor smo se odpravili najprej.
Ravno smo se vrnili s potovanja po Mehiki, natančneje po polotoku Jukatan in domov smo se vrnili res navdušeni. Če tudi vi razmišljate, da bi se podali tja, vam ponujam v branje spodnje vrstice … Jukatan RES priporočamo!
Pri nas kuha oči. Vedno. No, skoraj vedno. Juno je za rojstni dan dobila knjigo Kuharska knjiga za punce in velikokrat me prosi, če lahko kaj skuhava iz nje. Nazadnje pa je vprašala, če bom tudi njen končni izdelek dala na blog, tako kot dam včasih očijevega. Pa sem rekla: “Zakaj pa ne!” Morda pa še komu dava idejo, kaj lahko skuha skupaj z otrokom.
Prejšnji vikend je bil spet namenjen dobri hrani, tokrat smo se odpravili na Gorenjsko, v Kranj. O Gostilni pr’ Matičku sva slišala že veliko, a do tja nama doslej ni uspelo priti, prepričana pa sem, da bomo odslej pogosto tam.
Ker RES ne maram kuhanega vina – slabe izkušnje z zelo slabim približkom kuhanega vina, narejenega iz “vrhunskega glavoboljca” iz študentskih časov – sem vedno iskal alternative, ki pogrejejo v zimskem času. Ena izmed njih je zagotovo kuhan gin, ki je letos zelo popularen in pa tale “zvarek”, ki je na tapeti danes. Pijači bi lahko skoraj rekli medikament, ki bo olajšal prehlad, potolažil vneto grlo in poskrbel, da vam bo v želodcu lepo, pri srcu pa toplo.
Gostilno pri Mari smo odkrili povsem po naključju – po drsanju na Rakitni smo bili namreč premraženi in lačni in smo iskali, kje v bližini bi lahko pojedli kaj dobrega. Striček Google nam je priporočil to gostilno in ker je ocenjena odlično, smo se odločili, da jim damo priložnost. Nismo bili razočarani.
Objava o naših najljubših restavracijah v Ljubljani je ena izmed naših najbolj branih, ker pa je stara že leto in pol, sem se odločila spisek še malo dopolniti, saj smo medtem našli še kar nekaj luštnih in dobrih.
Nadaljujte z branjemTo pot na tapeti confetti cookies – piškoti legendarnega Momofuku Milk bara, ki s Christino Tosi na čelu navdušuje newyorško “sladko” sceno. Glede na to, da vsebujejo mavrične mrvice so zelooo popularni pri otrocih in hudo primerni za praznične dni, ki prihajajo.
