Tokrat smo se lačni znašli sredi BTC-ja in enkrat za spremembo smo si zaželeli nekaj drugega od kitajske hrane, pa smo šli v restavracijo diVino.

Tokrat smo se lačni znašli sredi BTC-ja in enkrat za spremembo smo si zaželeli nekaj drugega od kitajske hrane, pa smo šli v restavracijo diVino.
Danes je “na tapeti” sladica, ustvarjena v čast ruski balerini Anni Pavlovi, in sicer torta, ki je na zunaj hrustljava, navznoter pa puhasta in mehka. Ko ji dodamo sadje, ki nudi svežino, se ustvari popolna kombinacija.
Tokrat rubriko Food pišem jaz, Tina, in to je nekaj posebnega, ker jaz nikoli ne kuham. Ampak v soboto Tadeja ni bilo doma in ker si je Maj zaželel mafine, sva jih spekla. In bili so res slastni!
Da ne bo za veliko noč na mizi vedno samo potica, danes nekaj drugačnega – velikočni zajčki, ki so poleg tega, da so slastni, še zelo fotogenični 🙂
Za 10 zajčkov potrebujemo:
Testo
Mandljeva krema
Ostalo
Najprej pripravimo testo, in sicer v posodo stoječega mešalnika damo moko, sladkor, sol in suhi kvas – če smo uporabili svežega, ga nadrobimo v moko. V sestavine s prsti vtremo maslo, da dobimo zmes, podobno drobtinam. Dodamo jajce in mleko in z nastavkom za mesenje testa gnetemo deset minut. Oblikujemo kepo, ki naj v posodi, ki smo jo pokrili s krpo, vzhaja približno eno uro oziroma dokler ne vzhaja do dvakratnega volumna. Ko je testo vzhajalo, ga malce pregnetemo in ga za vsaj tri ure (lahko tudi čez noč) postavimo v hladilnik, da se strdi.
Ko se testo trdi, pripravimo mandljevo kremo – v multipraktiku zmeljemo mlete mandlje, sladkor v prahu, škrob in sol. Dodamo maslo, jajce in liker ter zmešamo v gladko zmes.
Testo razdelimo na tri dele, in sicer na 550 g za zajčja telesa, 280 g za glave in 150 g za repke. Del testa za glave razdelimo na 10 enakih delov, ki jih oblikujemo v obliko korenja (dolžina približno 10 cm). Del testa za repke ravno tako razdelimo na 10 enakih delov, ki jih nato zvaljamo v čvrste kroglice. Medtem, ko se lotimo zajčjih teles, glave in repke postavimo v hladilnik.
Kos testa za telesa razvaljamo v kvadrat debel približno 6 mm, nato pa ga namažemo z mandljevo kremo, in sicer tako da na zgornji strani kvadrata pustite dva centimetra testa brez nadeva. Na tesno zvijemo od spodaj proti gor ter razrežemo na 10 enakih kosov.
Na pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem položimo košček testa za zajčje telo, in sicer tako da nadev gleda navzgor, delček testa na koncu brez nadeva pa gleda v levo – kar ponazarja zajčje tačke. Iz hladilnika vzamemo en kos v obliki korenja, ki ga skoraj do konca prerežemo, da dobimo glavo in dva uhlja. Glavo z jajčnim premazom prilepimo na telo. Kroglico testa za repek premažemo z jajčnim premazom in ga povaljamo v sladkorju za okraševanje ali maku, nato pa ga prilepimo na zajčje telo. Na koncu v glavo potisnemo še rozino za oči in zajčka v celoti premažemo z jajčnim premazom. Ponovimo še z ostalimi zajčki.
Pred peko naj zajčki na pultu vzhajajo še približno 20 minut, nato pa jih pečemo na 180 C približno 14 minut oziroma dokler niso lepo zlato zapečeni.
Še namig: če se vam ne da ubadati z mandljevo kremo, lahko testo za telo namažete z dobro marmelado. Lahko pa bi testo posuli tudi z mešanico cimeta in sladkorja.
Dober tek!
Pri nas kuha oči. Vedno. No, skoraj vedno. Juno je za rojstni dan dobila knjigo Kuharska knjiga za punce in velikokrat me prosi, če lahko kaj skuhava iz nje. Nazadnje pa je vprašala, če bom tudi njen končni izdelek dala na blog, tako kot dam včasih očijevega. Pa sem rekla: “Zakaj pa ne!” Morda pa še komu dava idejo, kaj lahko skuha skupaj z otrokom.
Prejšnji vikend je bil spet namenjen dobri hrani, tokrat smo se odpravili na Gorenjsko, v Kranj. O Gostilni pr’ Matičku sva slišala že veliko, a do tja nama doslej ni uspelo priti, prepričana pa sem, da bomo odslej pogosto tam.
Ker RES ne maram kuhanega vina – slabe izkušnje z zelo slabim približkom kuhanega vina, narejenega iz “vrhunskega glavoboljca” iz študentskih časov – sem vedno iskal alternative, ki pogrejejo v zimskem času. Ena izmed njih je zagotovo kuhan gin, ki je letos zelo popularen in pa tale “zvarek”, ki je na tapeti danes. Pijači bi lahko skoraj rekli medikament, ki bo olajšal prehlad, potolažil vneto grlo in poskrbel, da vam bo v želodcu lepo, pri srcu pa toplo.
Gostilno pri Mari smo odkrili povsem po naključju – po drsanju na Rakitni smo bili namreč premraženi in lačni in smo iskali, kje v bližini bi lahko pojedli kaj dobrega. Striček Google nam je priporočil to gostilno in ker je ocenjena odlično, smo se odločili, da jim damo priložnost. Nismo bili razočarani.
Objava o naših najljubših restavracijah v Ljubljani je ena izmed naših najbolj branih, ker pa je stara že leto in pol, sem se odločila spisek še malo dopolniti, saj smo medtem našli še kar nekaj luštnih in dobrih.
Nadaljujte z branjemTo pot na tapeti confetti cookies – piškoti legendarnega Momofuku Milk bara, ki s Christino Tosi na čelu navdušuje newyorško “sladko” sceno. Glede na to, da vsebujejo mavrične mrvice so zelooo popularni pri otrocih in hudo primerni za praznične dni, ki prihajajo.